ČEBELJI STRUP 

Dobrodejni piki

Čebelji strup nastaja v strupni žlezi pod črevesjem, ki se razširja v strupni mešiček, v katerem se nabira strup.

Čebelji strup je prozorna gosta tekočina značilnega vonja ter ostrega in grenkega okusa. Čebela pri piku izloči približno desetinko miligrama. Ta neznatna količina ni le učinkovito obrambno sredstvo proti drugim žćuželkam, temveč povzroči, - če je bil pik namenjen človeku ostro bolečino, ki traja eno ali več minut, sledijo pa ji oteklina in reakcije, ki so zelo različne in odvisne predvsem od števila pikov, starosti čebele, mesta pika in individualne občutljivosti organizma. Čebelji pik ponavadi vzdraži živčne končiče in poveča prepustnost kapilar, zaradi česar nastane endem  in oteklina, ki po približno po 48 urah sama izgine.

Pri nekaterih ljudeh pa sproži čebelji pik alergično reakcijo: mesto pika in vsa okolica močno otečeta, sluznice se vnamejo in močno nabreknejo, včasih se pojavijo krči in pljučni endem. V izjemnih primerih preobčutljivosti lahko nastopi anafilaktični šok, ki mu sledita koma in smrt.

Takšni pojavi nas seveda ne smejo prestrašiti. Nevarnost, da je človek tako močno preobčutljiv za čebelji pik ni prav nič večja od možnosti za tolikšno alergijo na antibiotike.

Vsi piki niso enako boleči. Stare čebele so bolj napadalne, komaj izležene in nekaj dni stare čebele pa so še popolnoma nebogljene. Prav tako so tudi spomladanski piki v obdobju cvetenja, bolj boleči kot piki na začetku ali koncu sezone. Nekateri predeli na koži so bolj občutljivi in prej otečejo, zlasti predeli okoli oči in na ustnicah. Na splošno je najbolj nevarno, če čebela piči v ustno votlino, v koren jezika. To se dogaja, kadar nekdo ugrizne v sadež (fige) ali v medeno satovje ( pri točenju), ne da bi prej preveril ali je tam čebela. V takšnem primeru lahko močna oteklina brez hitre zdravniške pomoči povzroči zaporo sapnika ali celo zadušitev.

Zdravilne lastnosti čebeljega strupa

Od vseh izdelkov čebeljega panja je čebelji strup zagotovo najmanj raziskan in preizkušen. Največ raziskav in poizkusov je bilo narejenih v vzhodnoevropskih deželah, predvsem v nekdanji sovjetski zvezi. Ugotovljeno je, da čebelji strup deluje na krvni obtok, na prebavne organe ter na dihala in živčevje. Uspešno ga uporabljajo predvsem pri zdravljenju različnih oblik revmatizma, artroze, artritisa in protina. Dobro se obnese tudi pri srčnem infarktu. Strokovnjaki pripisujejo v tem primeru pozitivne rezultate dejstvu, da strup širi žile in redči kri. V zadnjem času ga uporabljajo tudi pri zdravljenju hematomov, nevralgij, išiasa, alergij in senenega nahoda s piki, injekcijami ali mazili.